Bioloski forumi
[]
Antirepresor

-- Študijsko gradivo in namigi -- English version 
Danes nudimo:
Novice
Projekti
O društvu
Mednarodno
Legalije
Študijski namigi
Biološke strani
Pošta
RSS 1.0 RSS 1.0 navodila

Naši donatorji
 
Glavni sofinancer:
Studentska organizacija Univerze v Ljubljani

IT sponzor:
Infostor

Rastlinska biokemija - izpit

7.7.2008

  1. Redukcija nitrata v rastlinah (lokalizacija, pomen za rastlino, encima, končni produkti)
  2. Vloga in razvrstitev rastlinskih lipidov.
  3. Cianogeni glikozidi.
  4. Ključni encim sinteze enostavnih fenilpropanoidov in reakcija, ki jo katalizira.
  5. Antocianini - uvrstitev, vloga, sprememba barve.
  6. Klasifikacija izoprenoidov in predhodniki posameznih skupin.
  7. Ksantofilski (zeaksantinski) cikel - potek in vloga.
  8. Jasmonati - izhodna snov sinteze, kje se sintetizirajo, vloga pri napadu škodljivcev.
  9. Reaktivne oblike kisika - naštej, mesta njihovega nastanka v celici in procesi, pri katerih nastajajo.
  10. Fitoaleksini in elicitorji.

26.6.2008

  1. Opiši princip določanja izražanja genov z DNA mikromrežami.
  2. Na kakšen način bi lahko določili funkcijo preučevanega gena?
  3. Lipidna telesa: nastanek, sestava, vloga.
  4. Glioksilatni cikel: vloga, lokalizacija, ključna encima.
  5. Šikimatna pot sinteze aminokislin: začetna substrata, glavni intermediati, katere aminokisline se tvorijo?
  6. Triterpeni: sinteza - glavni intermediati, predstavniki.
  7. Karotenoidi: uvrstitev, vloga pri fotoinhibiciji.
  8. Antioksidativni obrambni sistem: encimi, nizkomolekularne snovi.
  9. Kateri rastlinski hormoni se tvorijo iz izoprenoidnih predhodnikov (naštej predhodnike)?
  10. Pridobljena odpornost (definicija, sistemsko pridobljena odpornost - SAR, inducirana sistemska odpornost - ISR, signalne molekule).

18.6.2004

  1. Fotorespiracija.
  2. Glioksilatni cikel - kje, zakaj?
  3. Izoprenoidi nasplosno, sinteza, predstavniki.
  4. Karotenoidi, sinteza, predstavniki, kaj delajo.
  5. Polisaharidi v rastlinah.
  6. Celična stena.
  7. Askorbat-glutationski cikel.
  8. Cianogeni glikozidi.
  9. Sistemsko inducirana odpornost (SAR) pri rastlinah.
  10. Potencialni hormoni, kaj počnejo, skupine, predstavniki.

3.7.2003

  1. Fotorespiracija - posamezne reakcije in njihova lokalizacijav celici; pomen za rastlino.
  2. Celična stena - zgradba, pomen, nastanek.
  3. Rezervni rastlinski polisaharidi.
  4. Nove skupine rastlinskih hormonov (potencialni hormoni) - skupine, predstavniki.
  5. Diterpeni - sinteza, predstavniki.
  6. Od česa je odvisna barva antocianinov?
  7. Ključni encim sinteze enostavnih fenolpropanoidov - reakcija, ki jo katalizira.
  8. Karotenoidi - uvrstitev, sinteza, vloga.
  9. Šikimatna pot sinteze AK.
  10. Zaščitna vloga askorbata v tilakoidnih membranah.

19.6.2003

  1. Redukcija nitrata
  2. Lipidna telesa - oleosomi: nastanek, sestava, vloga
  3. Cianogeni glikozidi: zgradba, vloga
  4. Flavonoidi: sinteza osnovnega skeleta
  5. Tanini
  6. Zeaksantinski (ksantofilni) cikel: potek in vloga
  7. Seskviterpeni: sinteza, vloga, pomembni predstavniki
  8. Citokinini: sinteza in razvrstitev
  9. Katere molekule uvrščamo med reaktivne oblike kisika in pri katerih metabolnih reakcijah se sproščajo?
  10. Sinteza in vloga jasmonske kisline pri obrambi rastlin pred herbivori

13.12.2002

  1. C4 mehanizem fotosinteze - ključne reakcije fotosinteze in njihova lokalizacija.
  2. Biosinteza saharoze (reakcije) in njena vloga
  3. Glavne makromolekularne komponente celične stene
  4. Vloga in razvrstitev rastlinskih lipidov
  5. Lignin: vloga, predhodniki sinteze, sestava - monomere
  6. Hemiterpeni
  7. Karotenoidi: uvrstitev, sinteza, vloga
  8. Etilen: sinteza, vloga
  9. Askorbat-glutationski cikel
  10. Konstitutivna in inducirana odpornost rastlin pred škodljivci

19.6.2002

  1. Fotorespiracija (kaj, kje)
  2. Vloga celične stene; glavne makromolekule, ki jo gradijo
  3. Delitev polisaharidov in njihova vloga
  4. Cianogeni glikozidi
  5. Kako rastlina uravnava endogeno količino avksina
  6. Diterpeni (sinteza, glavni predstavniki)
  7. Glavne poti sinteze (imenuj še metabolite) in razgradnje lipidov (kaj, kje)
  8. Ksantofilni cikel in pomen
  9. JA in kako pomaga pri obrambi rastlin

Nazaj | Na vrh strani

Društvo študentov biologije (DŠB) domuje v Ljubljani, Slovenija. Je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki jih druži študij biologije, zanimanje za problematiko študija biologije ali dejavnosti, povezane z biologijo. Namen društva je, da vzpodbuja raziskovalne, študijske in obštudijske dejavnosti študentov biologije Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in tako prispeva k razvoju biologije v Republiki Sloveniji.
Uradne ure DŠB
Osnovni podatki
Stil:
Privzet
Morski
     ... ka te to je?
© 1996-2008 Društvo študentov biologije http://dsb.biologija.org