Bioloski forumi
[]
Antirepresor

-- Študijski material in namigi -- English version 
Danes nudimo:
Novice
Projekti
O društvu
Mednarodno
Legalije
Študijski namigi
Biološke strani
Pošta
RSS 1.0 RSS 1.0 navodila

Naši donatorji
 
Glavni sofinancer:
Studentska organizacija Univerze v Ljubljani

IT sponzor:
Infostor

Kolokviji iz splošne zoologije

Januar 2007, 2. kolokvij (približno)

  1. Napiši dve vrsti žlez, ki ju lahko najdemo v koži glave človeka (pri vsaki napiši, kakšna je po zgradbi in načinu izločanja). (3t)
  2. [Slika retine] Označi vseh 10 plasti in jih poimenuj! (10t)
  3. Naštej možganske ovojnice! (3t)
  4. Katera dva tipa osifikacije poznamo? (2t)
  5. Naštej tri lastnosti gladkih mišic! (3t)
  6. Imenuj dve specializirani strukturi v koži,ki ju štejemo med tangoreceptorje! (2t)
  7. [Preparat vene] Kaj je na preparatu, napiši plasti stene, ki gradijo ta organ in napiši, katere strukture spoznaš v posamezni plasti! (9t)
  8. [Neznan preparat ( glava embrija )] Izriši vsa tkiva, ki jih prepoznaš, in jih označi! (20t)

Januar 2006, 2. kolokvij

  1. kateri dve žlezi lahko pričakujemo v glavi (koži) človeka in v čem se razlikujeta med seboj (zgradba, vrsta glede na izloček)?
  2. [slika mrežnice] Označi in poimenuj vse plasti mrežnice.
  3. Katera dva tipa osifikacije poznamo?
  4. [preparat vene] Katere plasti prepoznaš iz slike? Katere vrste tkiv prepoznaš v vsakem sloju?
  5. Katere so značilnosti gladkih mišic?
  6. ...

November 2005, 1. kolovij

  1. Zakaj pri večjih povečavah ne moremo dobro izostriti slike, če preparat obrnemo tako, da je krovno stekelce spodaj?
  2. Ali kaj izboljšamo ločljivost s tem, da pri večji povečavi med objekt in lečo dajemo vodo namesto zraka? Zakaj?
  3. Vstavi: poveča / zmanjša / ne spremeni:
    Po prehodu iz nižje na višjo povečavo se ločljivost _____, globinska ostrina ____, vrednost mikrometričnega oklularnega merilca _______, delovna razdalja ______, velikost vidnega polja ______, svetlost vidnega polja _____.
  4. Nariši strukturo centriola!
  5. Obkroži pravilne trditve:
    a) Apokromatski objektiv je sestavljen iz več kot dveh leč.
    b) GER je v celici razporejen v obliki vrečastih struktur.
    c) Pri pozitivnem faznem kontrastu vidimo svetel objekt na temnem polju.
    d) ?
    e) ?
  6. [mikrografija mitohondrija] Označi vse strukture organela (matriks, ribosomi, ?).
  7. Nariši bazalni labirint, bazalno lamino dveh celic, dezosom, poldezmosom, intermediarne filamente.
  8. Opiši vsebnost kontraktilne vakuole paramecija!
  9. Opiši potek žarka pri fluorescentem mikroskopu - optični deli!
  10. Potek priprave preparatov za SEM!
  11. Elementi citoskeleta: naštej in opiši, kje se nahajajo!
  12. Naloge bazalnega labirinta!

31.5.2005, 3. kolokvij

  1. [sipa] Uvrsti žival pod črko a v sistem in opiši organske sisteme.
  2. [pijavka] Uvrsti žival pod črko b v sistem in opiši njeno zgradbo.
  3. [ličinka mladoletnice] Uvrsti žival pod črko c v sistem in opiši, kako si do tega prišel.
  4. Uvrsti žival na preparatu pod črko d v sistem, nariši skico in označi, kar znaš.

Nekaj vprašanj iz debate: Ali imajo mehkužci celom? Kaj so akoncije? Zakaj se polip ožigalkarja ne zaduši, če se potegne sam vase? Iz česa je lupina mehkužcev (tudi njeno zgradbo če veš...)? Kako razdelimo jajčne celice glede na količino rumenjaka? Razloži razmnoževanje kolobarnikov.

12.1.2005, drugi kolokvij

  1. Katere vrste žlez poznamo glede na način izločanja (naštej)? (3T)
  2. Naštej mišične ovojnice. (3T)
  3. Označi preparat na sliki. (kostno tkivo; 7T)
  4. Kateri preparat je št.x? (mali možgani) Z njegovo pomočjo označi plasti in napiši, kaj se v kateri plasti nahaja (9T)
  5. Kateri preparat je št.y? (ledvica). Kje se nahaja malpighijevo telesce, iz česa je sestavljeno, kaj je njegova vloga? (4T).
  6. Uredi korake pri postopku fiksacije po vrsti. (7T)
  7. Prepoznaj tkiva in strukture na preparatu ter jih označi. (25T)

2004, prvi kolokvij, ena od verzij

  1. Primerjaj sliki objekta, ki bi ju opazoval pod istim imerzijskim objektivom, ki bi mu enkrat dodali kapljico vode in drugič kapljico imerzijskega olja.
  2. Skozi katere optične dele mikroskopa potuje slika pri fluorescentnem mikroskopu?
  3. Skiciraj jedro. Označi heterokromatin, evkromatin, jedrno ovojnico, notr. memb, zunanjo memb., perinuklearni prostor, jedrno poro, ribosome.
  4. kaj je NA. Kaj vpliva nanjo? Kakšno enoto ima?
  5. 16. vpr od lani
  6. 10. vpr od lani
  7. na mikrografiji označi zahtevane dele...(menda memb. mitohondrija, mitohondrijski ribosomi, bazalni labirint, bazalna lamina...)
  8. Obkroži pravilne trditve
    - cis stran GA gleda proti plazmalemi
    - slika, ki pride skozi objektiv je povečana / realna / obrnjena...
    - (nekaj v zvezi z mišičnimi vreteni)

18.11.2004

  1. Kaj je tesni stik in kje jih najdemo?
  2. TEM mikroskop; priprava mikroskopa, opis poteka žarka.
  3. Kaj je ločljivost in od česa je odvisna?
  4. Paramecij; kontraktilna vakuola - deli in delovanje!
  5. Jedro; nariši in opiši.
  6. Mitohondriji v sarkomeri in poznavanje sarkomere.
  7. Citoskelet (aktinski filamenti, intermediarni elementi, mikrotubuli).
  8. Ali vidimo paramecija s prostim očesom? Zakaj? Razloži!
  9. Razlika pod mikroskopom med evcito in prokariontsko celico!
  10. Prepoznavanje struktur iz slike - podrobno!
  11. Zakaj so določeni deli, posneti z mikroskopom, črni in nekateri beli oz. svetlejši?

januar 2004, 2. kolokvij

  1. Nariši označen del preparata in poimenuj strukture na njem. (epitel, žlezna celica, vezivo, mišice)
  2. Na histološkem preparatu nefrona poišči proksimalni del cevke in začetni del nefrona. Nariši ju in opiši poznane dele.
  3. [fotografija notranjega ušesa] Označi sliko.
  4. Vstavi besede: Osnovna gradbena in funkcionalna enota kompaktnega kostnega tkiva je ________, v sredini katerega je ___________________. Okoli njega so koncentrično razporojene _________. Kostne celice ____________ se med seboj povezujejo s _____________ skozi medceličnino.
  5. Naštej posebnosti histokemijskih reakcij in opiši njihov pomen.
  6. Naštej krvne celice in njihove funkcije.

Druga verzija

  1. Nariši označen del preparata in poimenuj strukture na njem. (hrustanec).
  2. Živčno tkivo (poišči na preparatu, nariši, označi).
  3. [fotografija kože] Označi sliko..
  4. Opiši pripravo histoloških preparatov od vklapljanja do konca.
  5. Razdelitve žleznega epitela.

1. kolokvij, november 2003, približno

  1. Zakaj uporabljamo pri svetlobni mikroskopiji imerzijsko olje?
  2. Kako na elektronski mikrografiji ločimo zrnati in gladki ER?
  3. Kakšno sliko vidimo, ko pri fluorescentni mikroskopiji ni zapornega filtra?
  4. Paramecij pokriva ___________, razen v predelu ______________ in ___________, kjer ga pokriva le _____________.
  5. Pozitivni in negativni fazni kontrast (uklon, vbolklina, pospeši)
  6. Kaj pomenijo oznake na objektivu A? Kateri objektiv ima večjo ločljivost?
    A
    40 / 0,65
    160 / 0,75
    B
    40 / 0,80
    170 / 0,5
  7. Vpliv krčenja mišic na pasove A, I, H, M, Z linijo.
  8. Pri 100x povečavi meri en razdelek 8 um. Koliko je velika struktura pri 400x povečavi, kjer je 5 razdelkov? Koliko je velika pri 100x povečavi?
  9. Kakšna je slika, ki pride skozi objektiv in okular?
  10. Vrstni red priprave objekta za elektronsko mikroskopijo
  11. Zakaj in s čim kontrastiramo pri elektronski mikroskopiji?
  12. Zakaj ne smemo jakost svetlobe uravnavat z žarilno nitko?
  13. Kje se v celici nahajajo mikrotubuli in intermediarni filamenti?
  14. Skiciraj apikalni (bazalni) del in na kratko opiši funkcijo mikrovilov, tesnega stika in glikokaliksa (bazalna lamina, labirint).
  15. Iz česa je zgrajeno jedro in kaj mu daje čvrstost?
  16. Miofibrilo obdaja _____________, ki ima na začetku in koncu ___________, med katerima je ___________________, imenovan _____________ in skupaj tvorijo _______.
  17. Jedro ima __________ fosfolipidni dvosloj. Med njimi so ___________, skozi katere _________ prehaja iz ______________ v _____________.
  18. Mikrografija dela celice (mitohondrij, ER, ribosomi, plazmalema), mišičnega vlakna mitohondrij, pasovi.
  19. OBKROŽI PRAVILNE TRDITVE (bilo jih je 14):
    ER je del citoplazme.
    Miotubulin je nitasta molekula.
    Citosol je del citoplazme.
    Z večanjem povečave se izboljšuje tudi globina pogleda.
    Heterokromosom najdemo v interkromomerah.
    Notranjost zrnatega ER je neposredno povezana z jedrno lamino.
    Miozinske molekule se pričvrščajo v pasu M.
    Migetalke in centriol imajo podobno zgradbo.

2. kolokvij, Januar 2002

  1. Na histološkem preparatu poišči retino. Natančno izriši živčno tkivo in označi vse strukture.
  2. Na histološkem preparatu poišči hrustančno tkivo. Skiciraj hrustanec in vsa tkiva na katera meji. Označi vse strukture na skici.
  3. Kaj je/so (in NE kje so in kakšno funkcijo imajo):
    • perimizij
    • ganglij
    • akson
    • dendrit
    • Ranvierov zažetek
  4. Napiši štiri razlike med hrustančnim in kostnim tkivom.
  5. Prevedi naslednje tujke:
    • osteoblast
    • alveola
    • tubulus
    • respiracija
    • relaksacija
    • kontrakcija
    • granuliran
    • muskularen
    • dermalen
    • senzoričen

2. kolokvij, 2001

  1. Na histološkem preparatu poišči retino. Natančno izriši živčno tkivo in označi vse stukture.
  2. Skiciraj sloj pigmentnih celic, ter tkiva na katera ta plast meji. Skico ustrezno označi.
  3. Kje so:
    • epimizij
    • gangliji
    • Ranvierov zažetek
    • ...
  4. Napiši 4 razlike med kostnim in hrustančnim tkivom
  5. Prevedi naslednje tujke:
    • relaksacija
    • granuliran
    • medula
    • respiracija
    • apikalni
    • ... (bilo jih je 10)

Nazaj | Na vrh strani

Društvo študentov biologije (DŠB) domuje v Ljubljani, Slovenija. Je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki jih druži študij biologije, zanimanje za problematiko študija biologije ali dejavnosti, povezane z biologijo. Namen društva je, da vzpodbuja raziskovalne, študijske in obštudijske dejavnosti študentov biologije Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in tako prispeva k razvoju biologije v Republiki Sloveniji.
Uradne ure DŠB
Osnovni podatki
Stil:
Privzet
Morski
     ... ka te to je?
© 1996-2008 Društvo študentov biologije http://dsb.biologija.org