Terenski dnevi študentov biologije

Vidra vikend
3. in 4.4.2004

Skupina: skupina za velike sesalce
Lokacija: Krajinski park Goričko
Mentorica: Marjana Hönigsfeld Adamič, univ. dipl. biol.
Udeleženci: Vesna Cafuta, Urša Čepin, Nejc Zajc, Irena Bevk, Nives Pagon, Mateja Želko, Monika Podgorelec, Saša Koželj, Maja Cipot, Mojca Plantan, Jean Chevallier, Francois Charmoy in Miha Krofel
Št. avtomobilov: 4

Vidra vikend se je odvijal v Krajinskem parku Goričko, kjer živi največja in najvitalnejša populacija evrazijskih vider (Lutra lutra) v Sloveniji. Na tem območju potekajo tudi trenutno najpomembnejše raziskave te vrste pri nas.

Dan 1

Z vidro smo se nekateri izmed udeležencev prvič srečali že na poti proti Prekmurju. Medtem ko smo čakali na drugi avtomobil, smo v enem izmed pritokov jezera Komarnik odkrili v blatu vidrine sledi, v bližini pa tudi njen iztrebek.

Z gospo Marjano smo se sestali na sedežu Gojitvenega lovišča Kompas v Petrovcih, kjer nas je pogostila z okusnim jabolčnikom in nam razdelile brošure o Goričkem in vidri ter knjižico o sledeh divjadi. Nato nam je predstavila vidro in njen način življenja, Krajinski park Goričko ter raziskave, ki trenutno potekajo. V lovski sobi smo si lahko ogledali tudi nagačen primerek vidre, tako da bi jo ob morebitnem srečanju lažje spoznali.

Sledil je ogled vidrinega habitata ob Dolenskem potoku in njegovi zajezitvi Hodoškem jezeru, kjer nas je pričakala množica navadnih krastač (Bufo bufo) v paritvenem razpoloženju. Prepričali smo se, da potok res pogosto obiskuje vidra, kar so dokazovali številni iztrebki in ostanki plena. Ogledali smo si tudi fotopasti, ki služijo monitoringu vider in katerih 'ulove' smo si že prej ogledali na računalniku. Med iskanjem znakov vidrine prisotnosti smo opazili še nekatere druge zanimive vrste, med drugim: labode (Cygnus olor), samca rjavega lunja (Circus aeruginosus), črno žolno (Dryocopus martius) in martinčka (Lacerta agilis).

Za tem smo se odpeljali v Neradnovce, kjer smo v precej umetnem habitatu prav tako našli iztrebek vidre, v vodi pa smo poleg navadnih krastač našli še velikega (Triturus carnifex) in navadnega pupka (Triturus vulgaris), sekuljo (Rana temporaria) in plavčka (Rana arvalis).

Za večer smo imeli v načrtu čakanje na vidro, zato smo se odšli poprej okrepčat v gostilno v Gornjih Petrovcih, kjer nas je pričakal župan Hodoške občine. Ko se je zmračilo smo se odpravili v Peskovce, kjer smo se razporedili na kraju, ki ga pogosto obiskuje vidra in ob zvokih sekulj, rosnic (Rana dalmatina) in fazanov (Phasianus colchicus) v mesečini čakali na nočnoaktivno vodno kuno. Okoli enajstih se je mimo nas na svojem nočnem pohodu sprehodila lisica (Vulpes vulpes), vidra pa je tisto noč očitno ubrala drugo pot, zato smo se ob polnoči odpravili v Hodoš, kjer smo prenočili v mladinskem domu.

Dan 2

Po slabih štirih urah spanca smo najbolj zagreti odšli še enkrat poskusiti srečo z vidro, tokrat ob Hodoško jezero. Žal je imela vidra ponovno drugačne načrte, smo pa v zameno za prikrajšan spanec lahko opazovali spopad dveh srnjakov (Capreolus capreolus) v meglicah, ki so se ob zori širile iz jezera. Aktivne so bili tudi številne ptice: labodi, race mlakarice (Anas platyrhynchos), prosnik (Saxicola torquata), vrbji kovaček (Phylloscopus collybita), plavček (Parus caeruleus), rumeni strnad (Emberiza citrinella) in druge. Za trenutek je ena izmed udeleženk ujela tudi pogled na eno izmed manjših kun (Martes/Mustela), vendar si jo kljub čakanju nismo uspeli natančneje ogledati, da bi lahko zanesljivo določili, za katero vrsto je šlo.

Po zajtrku smo odšli v Krplivnik, kjer smo si pod vodstvom župana ogledali etnološko zbirko. Pot smo nadaljevali proti Bukovniškem jezeru, kjer smo naleteli na neprijeten prizor na številne poginjene krastače, ki so se ujele v ograjo na izlivu enega izmed pritokov v jezeru. Z našo mentorico na čelu smo izvedli reševalno akcijo in preko ograje pomagali preživelim dvoživkam. V bližini nam je uspelo ujeti tudi navadne pupke, ampleksus samca navadne krastače s samico iz skupine zelenih žab (Rana (Pelophylax) sp.), samca sekulje in mlado belouško (Natrix natrix). V vodi smo opazovali jate rib, vendar na daljavo nismo uspeli ugotoviti ali gre za rdečeperko (Scardinius erithrophthalmus) ali rdečeoko (Rutilus rutilus). Odpravili smo se še na krajši potep po bližnjih nižinskih gozdovih postlanih z odejo cvetočih podlesnih vetrnic (Anemone nemorosa) in petelinčkov (Corydalis sp.). Na jezerski obali smo odkrili kup ribjih lusk, ki je nastal ob vidrini stalni uporabi prostora za svoje stranišče in oglasno desko hkrati.

Za konec smo se ustavili še v Petanjcih, kjer smo opazovali žabe plavčke v svojih svatovskih modrih oblačilih, nižinskega urha (Bombina bombina), eno izmed zelenih žab (Rana sp.) in skrivnostno navadno česnovko (Pelobates fuscus). V bližnjem gozdičku sta se pasli dve srni, v zraku oziroma med drevesi pa smo opazili kormorana (Phalacrocorax carbo), goloba grivarja (Columba palumbus), turško grlico (Streptopelia decaocto), velikega detla (Dendrocopus major) in med vožnjo še več parov belih štorkelj (Ciconia ciconia) ter postovko (Falco tinnunculus).

Poročal:
Miha Krofel

Fotoreportaža (PDF, 1.17 MB), avtorica Vesna Cafuta

Nazaj | Na vrh strani