Bioloski forumi
[]
Antirepresor

-- Terenski dnevi študentov biologije -- English version 
Danes nudimo:
Novice
Projekti
O društvu
Mednarodno
Legalije
Študijski namigi
Biološke strani
Pošta
RSS 1.0 RSS 1.0 navodila

Naši donatorji
 
Glavni sofinancer:
Studentska organizacija Univerze v Ljubljani

IT sponzor:
Infostor

Tereni bivše netopirske sekcije

13.1.2002 Hiti dol tega hudiča - jame Bele krajine III

Spet smo se odpravili v pokrajino ob Kolpi. Zžurirana in neprespana domačinska navigatorka ni bila zelo zbrana. Je pa zato en, dva, tri namestila verige na gume avtomobila in pri tem pomagala rahlo nespretnemu vozniku (ta se seveda izgovarja, da ni imel rokavic, lapa, lapa, lapa...). Kakorkoli, ogledali smo si jami Kobiljaco in Lapic, tik ob Kolpi. Videli smo nekaj netopirskih iztrebkov in našli en cel levi humerus navadnega oz. ostrouhega netopirja. Na poti k tretji jami pa nas je prestregla lovska patrulja. Ko so se ustavili in povprašali za pot, so nam zagrozili z: Hiti dol tega hudica! Ker so bili oboroženi je voznik, kljub čudnemu ukazu dešifriral, da jih motijo verige na gumah, ker da je pred nami suha pot. No, ko smo sneli tega hudiča, se je pokazalo da so fantje z lovske družine Sinji vrh prav prijazni in da znajo marsikaj špasnega povedati. Imeli so tudi prisrčnico, ki so jo radi delili z nami. Povedali so, v katerih jamah naj iščemo netopirje in da je danes padel lisjak, čeprav precej športnega tipa. Jamo Lesino nam je pokazal prijazni domačin, v njej pa na našo žalost ni bilo nobenega netopirja. Začelo je močno snežiti in voznika je stiskalo pri srcu, ker ima avto z letnimi gumami, z hudičem na njih pa tudi ne bi rad vozil celo pot do Ljubljane. Zato smo še pri belem dnevu pobegnili iz Bele krajine. Toda glej, že pri Črmošnjicah se je zvedrilo. Da bi se obrnili je bilo prepozno. Voznik pa je vztrajal, da so samo tri pregledane jame absolutno pod povprečjem in da gremo skočit še v eno ob poti domov, ki bi jo lahko bojda našel tudi sredi noči.

Tako smo pregledali še jamo Skednevnica pri Ponikvah, v kateri smo opazili tri prezimujoče male podkovnjake. Pobrali smo tudi izbljuvke lesne sove in čisto svež iztrebek lisice. V Beli krajini pa nas čaka še nekaj jam.


Ledene sveče ob vhodu
v Skednevnico


5.1.2001 Karto čitaj a seljaka pitaj - jame Bele krajine II

Tistega lepega dne smo se spet odpravili v Belo krajino. Takoj smo našli Metliško jamo. Iskanje Jelenove jame pa nam je dala opravka. Peš smo jo v soncnem dopoldnevu iskali kakšno uro in pol. Hodili smo po tipičnem belokranjskem gozdu, polnem brez in orkovih praproti. V snegu smo opazili mnogo sledov srn, lovcev in podobnje divjadi. Potem pa nam je le prišel na misel bratski pregovor: Karto čitaj a seljaka pitaj. In smo se odpravili k najbližji domaciji. Sprejel nas gromki zbor pasjega tuljenja, ki so ga izvajali solisti na štirih nogah. Nekaj malega, kosmatega in zahrbtnega, pa mu recimo Žučko, je celo malo zagriznil v golen voznika. Potem je seveda takoj odbrzel na daljavo in se s tem izognil pravični kazni, ki mu jo je s škornjem obetal ugriznjenec. Se bomo že še videli. Je bila pa gospodinja bolj prijazna in nam je pokazala tako iskano jamo. Isti dan smo obiskali tudi Hajdučko jamo in Jamo Rian (zdenec v Tribučah). Slednja je bila poplavljena, včasih pa so iz nje zajemali vodo, o čemer pričajo tudi k njej vodeče stopnice. Žal pa nam ni uspelo priti v Zdenec v Dragoših, ker so ga okoliški ljudje skoraj zamašili z gradbenimi odpadki. Iskali smo tudi jamo Bezgovko, vendar smo iskanje opustili v prvem mraku. Seštevek videnih netopirjev je bil skoraj identičen prejšnjemu izletu, se pravi 1 veliki, 5 malih podkovnjakov in pa ne zelo pogosto najdena vrsta gladkonosih netopirjev - vejicati netopir.


Kolpa - Lapič


29.12.2001 Kdor ne skače ni Slovenc oz. 7 jam Bele krajine

V prednovoletnem vzdušju smo se odpravili v Belo krajino. Najprej smo se izgubili pri iskanju jame Malikovec (navigator je bil 100% Belokranjec) v kateri so bile postavljene jaslice. Na poti do jame smo preizkusili tudi verige za avtomobilske gume. Delujejo. Nato smo podprti z belokranjsko pogačo skakali iz Jame v kamnolomu v Veliki Džot in v Mali Zjot ter Dolenjski zdenec pa v Božakovo jamo (Zdenec) in na koncu skoraj vsi pristali v potoku, ki teče skozi jamo Vidonec. Lahko si predstavljate da so bile jame kratke, saj jih drugače ne bi mogli toliko pregledati. To pa je verjetno tudi eden izmed vzrokov, da smo skupaj našli le pet malih in enega velikega podkovnjaka ter nekaj netopirskih kosti.
V Beli krajini je še nekaj zanimivih jam, zato se bomo v to pokrajino še vrnili. Pridite skakat z nami.


Bela Krajina proti Črmošnjicam


17.11.2001 smo obiskali Zadlaško jamo - Dantejevo jamo

Sončnega dopoldeva smo jo mahnili preko Železnikov in Baške grape proti Tolminu. Mimogrede smo si ogledali manjšo jamo Votlo peč, 2 -3 km vzhodno od Zalega loga. Jama se nahaja tik ob cesti, ima velik vhod, dolga pa je le nekaj metrov, tako da ni primerna za prezimovališča netopirjev, ki jih tudi nismo videli. Naslednjič smo se ustavili v Podbrdu, kjer smo na levi strani Mlečnega potoka pregledali pritlični prostor nekega opuščenega industrijskega objekta, toda tudi tu netopirjev ni bilo. Končno smo preko Zatolmina prišli v območje Triglavskega narodnega parka, kjer smo hitro našli Zadlaško - Dantejevo jamo. V spomina na pisca Božanske komedije so tudi deli jame ustrezno poimenovani (nebesa, vice, pekel,...). Jama je prostorna in na trenutke precej blatna. Skupaj smo našli le nekaj čez deset netopirjev, ki so pripadali vrstama malih in velikih podkovnjakov. Po dveurnem ogledu jame smo se pred njenim vhodom še malo posončili in nato preko Cerkniške doline krenili domov.


Ave

PP

Nekaj podatkov o zgodovini in delovanju sekcije

Spisek literature o netopirjih na Slovenskem

Nazaj | Na vrh strani

Društvo študentov biologije (DŠB) domuje v Ljubljani, Slovenija. Je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki jih druži študij biologije, zanimanje za problematiko študija biologije ali dejavnosti, povezane z biologijo. Namen društva je, da vzpodbuja raziskovalne, študijske in obštudijske dejavnosti študentov biologije Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in tako prispeva k razvoju biologije v Republiki Sloveniji.
Uradne ure DŠB
Osnovni podatki
Stil:
Privzet
Morski
     ... ka te to je?
© 1996-2007 Društvo študentov biologije http://dsb.biologija.org