Tereni bivše netopirske sekcije

13.1.2002 Hiti dol tega hudiča - jame Bele krajine III

Spet smo se odpravili v pokrajino ob Kolpi. Zžurirana in neprespana domačinska navigatorka ni bila zelo zbrana. Je pa zato en, dva, tri namestila verige na gume avtomobila in pri tem pomagala rahlo nespretnemu vozniku (ta se seveda izgovarja, da ni imel rokavic, lapa, lapa, lapa...). Kakorkoli, ogledali smo si jami Kobiljaco in Lapic, tik ob Kolpi. Videli smo nekaj netopirskih iztrebkov in našli en cel levi humerus navadnega oz. ostrouhega netopirja. Na poti k tretji jami pa nas je prestregla lovska patrulja. Ko so se ustavili in povprašali za pot, so nam zagrozili z: Hiti dol tega hudica! Ker so bili oboroženi je voznik, kljub čudnemu ukazu dešifriral, da jih motijo verige na gumah, ker da je pred nami suha pot. No, ko smo sneli tega hudiča, se je pokazalo da so fantje z lovske družine Sinji vrh prav prijazni in da znajo marsikaj špasnega povedati. Imeli so tudi prisrčnico, ki so jo radi delili z nami. Povedali so, v katerih jamah naj iščemo netopirje in da je danes padel lisjak, čeprav precej športnega tipa. Jamo Lesino nam je pokazal prijazni domačin, v njej pa na našo žalost ni bilo nobenega netopirja. Začelo je močno snežiti in voznika je stiskalo pri srcu, ker ima avto z letnimi gumami, z hudičem na njih pa tudi ne bi rad vozil celo pot do Ljubljane. Zato smo še pri belem dnevu pobegnili iz Bele krajine. Toda glej, že pri Črmošnjicah se je zvedrilo. Da bi se obrnili je bilo prepozno. Voznik pa je vztrajal, da so samo tri pregledane jame absolutno pod povprečjem in da gremo skočit še v eno ob poti domov, ki bi jo lahko bojda našel tudi sredi noči.

Tako smo pregledali še jamo Skednevnica pri Ponikvah, v kateri smo opazili tri prezimujoče male podkovnjake. Pobrali smo tudi izbljuvke lesne sove in čisto svež iztrebek lisice. V Beli krajini pa nas čaka še nekaj jam.

Ledene sveče ob vhodu
v Skednevnico