Naši donatorji
Glavni sofinancer:
IT sponzor:
Podpora:
|
Raziskovalni tabor študentov biologije
Reka Mirna, ki je dolga kar 44 km, od izvira do izliva oblikuje rodovitno Mirensko dolino. Izvir najdemo v bližini naselja Velika Goba, od tam naprej pa teče skozi naselje Mirna ter se pri Boštanju izliva v Savo. Njeno porečje meri okrog 294 kvadratnih km.
Mokronog leži v samem osrčju domovine cvička, torej Dolenjske. To je obsežno ozemlje jugovzhodne Slovenije, ki mu dajejo posebno slikovitost vinorodni griči in cerkvice, grajska poslopja ter samostani, mogočni gozdovi in nežni brezovi gaji. Dolenjska, ki si prek slikovitih Gorjancev podaja roko z Belo krajino, je dežela neštetih možnosti oddiha, raziskovanja in užitka, mnogih postojank na poteh dediščine in na vinskih cestah.
Če se po zemljevidu s prstom odpravimo po porečju reke Mirne, od njenega izvira pa vse do Sevnice, kjer se le-ta sreča s Savo, nas pot slej kot prej pripelje tudi mimo naselja Slepšek in Martinja vas, ki ležita ne daleč stran, na desnem bregu Mirne. Od tam se le za debelino prsta premaknemo po zemljevidu in že smo v Mokronogu. Kraju, ki bo za nekaj deset udeležencev in mentorjev, vsaj za 10 dni v juliju, postal središče sveta.
Mokronog je manjše gručasto naselje s približno 700 prebivalci. Leži v Mirenski dolini, sredi Mokronoške kotlinice, na nadmorski višini 255 m. Je tudi središče občine Mokronog-Trebelno ter križišče poti proti Sevnici, Trebnjemu, Škocjanu, Šmarjeti in Trebelnemu. Jedro kraja je z nadstropnimi stavbami pozidano obcestno naselje. Kraj obdajajo gozdnati hribi z vinskimi goricami. Na jugu se dviga Priča (404 m), na vzhodu Zapečar (412 m), severovzhodu sv. Florjan in na jugozahodu razgledna točka Žalostna gora (366 m).
V Mokronogu in v okolici si je mogoce ogledati naravne in kulturno-zgodovinske znamenitosti, kot so: staro trško jedro, cerkvice, romarska pot, arheološka najdbišca, vinske gorice, pohodne poti (Urbanova, Voranceva, Arheološka pot pri sv. Petru)...
Najstarejši zapis imena Mokronog sega v leto 1137 in pomeni grad, katerega ruševine so še vidne na Gorenjem Mokronogu pod cerkvijo Sv. Petra, ki je tedaj najverjetneje pripadala gradu. V staroslovanskem, poganskem obdobju (8. do 10. st.) so tam cestili božanstvo neba, ki je med drugim skrbelo tudi za dež. Vdolbine v skalah, ki jih ljudje razlagajo kot odtise božje noge so poznane širom po svetu. Voda iz takih vdolbin velja za cudodelno. Tudi cerkev Sv. Petra na Gorenjem Mokronogu je sezidana na skali. Zelo verjetna je misel, da je bila v tej skali nekoč vdolbina v obliki stopala, ki jo je napolnjevala mokrota. V njej so ljudje lahko videli sled boga Mokronoga, ki jim je nosil dež in blagostanje. In kot so pozneje prenesli ime Mokronoga v dolino, so že v 14. st. vkljucili podobo noge v trški pecatnik in je še danes prisoten kot obcinski simbol.
Glej tudi opis skupin.
Nazaj | Na vrh strani
|
| Uradne ure DŠB |
| Osnovni podatki: |
Stil:
Privzet
Morski
... ka te to je?
|