Raziskovalni tabor študentov biologije

Letos Društvo študentov biologije organizira že 20. Raziskovalni tabor študentov biologije. S tem društvo nadaljuje tradicijo raziskovalnih taborov, ki se vsako leto odvijajo na drugi lokaciji v Sloveniji (Bobri 1988 - Vransko 2007). Tokrat bo tabor potekal med 16. in 26 julijem v Starem Trgu ob Kolpi. Glej opis območja.

Osnovni namen tabora je študentom približati znanstveno delo na področju naravoslovnih študij, ki so temelj za strokovno varstvo okolja. Teoretično znanje pridobljeno v okviru rednega študijskega programa na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete želimo poglobiti, zlasti pa dopolniti s praktičnimi izkušnjami. Vsekakor pa rezultati pridobljeni na taborih pomembno prispevajo k boljšemu poznavanju flore in favne raziskovanega območja, poznavanje razširjenosti rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov pa so osnova za vrednotenje njihove ogroženosti (zlasti v nacionalnem pomenu) in njihovo varstvo.

Udeleženci tabora, povečini študentje biologije, spoznavajo diverziteto različnih živalskih skupin oziroma višjih rastlin (praprotnice in semenke) proučevanega območja. Delo poteka predvsem na terenu in obsega vzorčenje, popis vrst, nabiranje osebkov za nadaljnje obdelave (določanje, taksonomske študije). Sledi delo v delovnem laboratoriju, kjer nabrane taksone določimo, s težavnimi skupinami oz. taksoni pa se kasneje ukvarjajo tudi strokovnjaki s posameznih področij biologije. Seveda je pomemben poudarek tudi na diskusiji in naravovarstvenem vrednotenju posameznih najdb.

Skupine, v katerih poteka delo na taboru so strokovno vodene, mentorji oz. somentorji pa so strokovnjaki za posamezno področje:

Skupina za pajke se ukvarja s spoznavanjem pajkov (mentor: doc. dr. Rok Kostanjšek, univ.dipl.biol., BF, oddelek za biologijo) Namen dela araneološke skupine je seznanjanje članov skupine s selektivnimi (ročno nabiranje pajkov s pinceto in ekshaustorjem) in neselektivnimi (lovilna vreča, lov po vegetaciji z jadrom, sito) metodami lova pajkov, spoznavanje sistematike pajkov, spoznavanje tehnik hranjenja in etiketiranja nabranega materiala, vzorčenje pajkov na nekaterih zanimivejših lokalitetah, ter izvedba protokola za oceno vrstne pestrosti pajkov v gozdu.

Botanična skupina popisuje praprotnice in semenke (mentor: asist. Božo Frajman, univ.dipl.biol., BF, oddelek za biologijo). Namen dela botanične skupine je po metodi srednjeevropskega kartiranja flore (po kvadrantih) popisati floro na preučevanem območju. Člani skupine se bodo seznanili z metodami dela v floristiki, kartiranjem flore, določanjem vrst in kritično obravnavo težavnih taksonov. Spoznali bodo tudi nekatere ogrožene vrste in varstvene ukrepe, potrebne za njihovo zaščito.

Skupina za netopirje proučuje netopirje (mentor: Primož Presetnik, univ.dipl.biol., CKFF) Skupina za netopirje se bo seznanila s skupino sesalcev, ki so zmožni aktivnega leta in se orientirajo s pomočjo odmevov ultrazvočnih klicev, ki jih oddajajo. Podnevi bodo popisovali prebivališča netopirjev v cerkvah, gradovih, drugih primernih zgradbah in jamah. Zvečer in ponoči bodo lovili netopirje z mrežo, prepoznavali posamezne vrste s pomočjo ultrazvočnih detektorjev, ki jim bodo pomagali tudi pri iskanju prebivališč teh sesalcev v gozdovih. Člani skupine se bodo seznanili z determinacijo ujetih osebkov in prepoznavanjem netopirjev v letu na podlagi njihovega oglašanja. Rezultati bodo uporabljeni za načrtovanje varstva te ogrožene skupine.

Skupina za kačje pastirje popisuje in vzorči kačje pastirje (mentor: Damjan Vinko, študent biologije, Slovensko odonatološko društvo). Člani skupine bodo opazovali in določali odrasle kačje pastirje in njihove ličinke ter olevke, hkrati pa se bodo spoznali s splošno ekologijo vrst. Delo bo usmerjeno k spoznavanju udeležencev s čimvečimi vrstami in primerjanju biodiverzitete kačjih pastirjev tekočih in stoječih voda. Pri delu bomo na terenu uporabljali metuljnice, vodne mreže, ročne lupe in škornje, v šoli pa nam ne bodo tuji niti stereomikroskopi.

Skupina za metulje popisuje in vzorči metulje (mentor: asist. dr. Rudi Verovnik, BF, oddelek za biologijo). Člani skupine bodo opazovali in določali metulje ter se spoznavali s splošno ekologijo vrst.

Skupina za ptiče spoznava ptice (mentor: Dejan Bordjan, univ. dipl. biol., Notranjski regijski park). Ornitološka skupina se bo omejila na raziskovanje ornitofavne na preučevanem območju. Po metodi "Novega ornitološkega atlasa gnezdilk" bodo popisovali razširjenost vrst v UTM kvadratih.

Skupina za dvoživke spoznava dvoživke (mentor: David Stanković, absolvent biologije, Societas herpetologica slovenica). Skupina za dvoživke bo raziskovala razširjenost dvoživk raziskovalnega območja. Udeleženci se bodo spoznali z metodologijo popisovanja dvoživk na terenu, monitoringom in varstveno biologijo te živalske skupine.

Limnološka skupina se bo omejila na spoznavanje sladkovodnih rib in potočnih rakov. Udeleženci se bodo učili različnih metod terenskega dela ter ekologije posameznih vrst. Nekaj dni bomo bomo za preučevanje rib uporabljali metodo elektroizlova, pri kateri ribe začasno omamimo z električnim tokom, določimo in nato vrnemo nazaj v vodo. Pobliže bomo spoznali različne vrste rib in predvsem njihov habitat. Ribe bomo vzorčili v reki Kolpi in njenih pritokih. Zadnji dan se bomo v Kolpo podali tudi z maskami in na bolj klasičen način skušali prepoznati različne vrste. Potočne rake bomo lovili z obračanjem kamnov, nočnim pregledom ter nastavljanjem vrš. Delo bo potekalo na terenu, kjer bomo večino časa preživeli ob vodi. Zvečer pa bomo skupaj pregledali slike ujetih rib, ki jih bomo slikali na terenu v zato posebej pripravljenih akvarijih. Skupaj s spoznavanjem rib in rakov se bodo udeleženci spoznali z njihovim pomenom v naravovarstvu.

Skupina za plazilce preučuje plazilce (mentorica: Anamarija Žagar, absolventka biologije, Societas herpetologica slovenica). Glavni namen skupine bo opraviti čim bolj temeljit popis tega območja s pregledovanjem ustreznih habitatov za posamezne vrste plazilcev. Udeleženci skupine se bodo uvedli v terensko biologijo in izurili v metodologiji popisovanja in prepoznavanju plazilcev na terenu ter se seznanili z njihovo sistematiko, biologijo in varovanjem. Svoje raziskovanje bo skupina osredotočila na območja, kjer še ni bilo zbranih veliko podatkov o pojavljanju plazilcev.

Skupina za kobilice popisuje in vzorči kobilice (mentor: Dejan Galjot, študent pedagoške fakultete). Člani skupine se bodo seznanili s pestrostjo favne kobilic na območju letošnjega tabora in njegove bližnje okolice. Obravnavali bomo predvsem sistematiko in ekologijo kobilic, deloma se bo skupina ukvarjala tudi z etologijo; poslušanje samčkov med oglašanjem, opazovanje kobilice med levitvijo...

Skupina za velike zveri se bo posvečala vsem štirim vrstam zveri, ki živijo na območju - volku, šakalu, rjavemu medvedu in evrazijskemu risu (mentor: Miha Krofel, univ. dipl. biol., BF, oddelek za biologijo) Delo bo potekalo v glavnem na terenu. Prisotnost velikih zveri bodo ugotavljali predvsem s pomočjo sledi v blatu in iztrebkov ter obiskovanjem brlogov. Opravili bodo monitoring volkov s pomočjo izzivanje in beleženja potencialnega odgovora v obliki tuljenja. Člani skupine se bodo seznanili tudi s klasično in GPS telemetrijo na primeru risov, ugotavljanje prehrane s pomočjo analize iztrebkov, poteku konzumacije plena preko avtomatičnega video sistema ter nekaterimi drugimi metodami, ki se uporabljajo pri raziskavah ekologije velikih zveri v gozdnih ekosistemih.

S širokim razponom živalskih skupin in rastlinstva poskušamo pokriti čim več vej biologije, saj nam le celovit pogled na okolje da pravo podobo za oceno trenutnega stanja.

Tabora se sicer v večji meri udeležujejo študentje biologije na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, vabljeni p so tudi študentje sorodnih smeri na univerzah iz cele Slovenije. Določen del udeležencev je tudi iz tujine, pogosto pa se tabora (v celoti ali le delno) udeležijo tudi tuji strokovnjaki. S tem imamo možnost tujim udeležencem predstaviti Slovenijo in njeno naravno bogastvo, zlasti pestrost favne in flore. Poleg raziskovalnega dela, na taboru vsako leto organiziramo tudi sklop strokovnih in poljudnih predavanj ter okroglih miz, ki so namenjene tako udeležencem tabora kot prebivalcem lokalne skupnosti. Zelo pomembna plat tabora je tudi medsebojno druženje, pa tudi spoznavanje naravnih in kulturnih znamenitosti območja, kjer tabor poteka.

Nazaj | Na vrh strani