Invazivke

ODSTRANJEVANJE INVAZIVK

Okolica BF, FDV in EF, 16. junij 2010: Društvo študentov biologije (DŠB) letos spet organizira odstranjevanje invazivk (invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst) v sredo, 16. junija, med 12. in 14. uro. Dobimo se pred Oddelkom za biologijo na Večni poti 111 ali pa na parkiriščih pred Ekonomsko fakulteto in Fakulteto za družbene vede na Kardeljevi ploščadi za Bežigradom!

Invazivke predstavljajo neposredno ali posredno grožnjo tudi človeku, saj s svojo agresivno rastjo in razširjanjem dobesedno zasenčijo in izrinejo lokalne, domorodne vrste. Zaradi njih so lahko spremenjena celotna obrežja vodotokov in drugi življenjski prostori, nekatere povzročajo močne alergije (pelinolistna ambrozija oz. žvrklja, kavkaški dežen), pa tudi gospodarsko škodo (korenike japonskega dresnika so na primer sposobne predreti 5 cm debelo plast asfalta).

Študentje biologije organiziramo akcijo odstranjevanja tujerodnih vrst, s katero želimo prispevati predvsem k osveščenosti o problematiki vnosa tujerodnih vrst in njihovega širjenja.

Več v priponki.

Problematika invazivnih rastlin

Javni prispevek našega dela:

Kaj so tujerodne vrste?

Ker se problematike tujerodnih vrst zavedamo še relativno kratek čas, se stroka za enkrat še ni uspela zediniti glede definicije kaj tujerodne vrste pravzaprav so. Tako je danes na voljo mnogo definicij, tista, ki pa se nam zdi najbolj zgovorna pa pravi, da so tujerodne vrste tiste vrste, ki "(hitro) širijo novi areal in uspevajo v naravnih habitatih, tako da s svojo prisotnostjo in pogostostjo povzroče opazne spremembe v strukturi in/ali funkciji ekosistema".

Zakaj so problematične?

Tujerodne vrste lahko s svojo (prekomerno) prisotnostjo rušijo ravnovesje, ki so se med vrstami izoblikovale tekom časa na danem območju. Taka invazija je takoj za fragmentacijo in izgubo habitatov tretja največja grožnja biodiverziteti. Invazivke tvorijo goste sestoje, spreminjajo ekosistemske storitve (sprememba požarnega režima, povečana erozija, boljše ali slabše zadrževanje vode...), v primeru sorodnosti se lahko križajo z avtohtonimi vrstami. Take motnje so lahko za ekosistem kot celoto neugodne. Ob cestah invazivne rastline večajo stroške vzdrževanja cestnih robov. Nekatere tujerodne rastline vplivajo tudi na človekovo zdravje. Na primer, vse več ljudi izkusi alergijsko reakcijo na cvetni prah žvrklje (Ambrosia artemisiifolia). Invazivne rastline imajo navadno učinkovite mehanizme razširjanja, tako semen/plodov, kot tudi vegetativno širjenje s pritlikami. Kljub vsemu pa večina tujerodnih rastlin ne postane invazivnih, ampak se pojavijo le nekaj sezon (pravimo, da so prehodne), nakar navadno izginejo.

Katere invazivne rastline najdemo pod Rožnikom?

Pod Rožnikom najdemo mnogo rastlin, ki so tujerodne, vendar pa niso vse invazivne. Najbolj opazna in problematična sta Thunbergov češmin (Berberis thunbergii) in deljenolistna rudbekija (Rudbeckia laciniata). Omenjeni češmin raste dokaj lokalno na eni lokaciji pod Rožnikom, med tem ko je deljenolistna rudbekija razširjena po celem hribu in tudi mestu, saj je pogosti gost na vrtovih kot okrasna rastlina. Za obe rastlini obstajajo dokazi, da sta ušle iz ujetništva. Rudbekija je bila prvič zabeležena že davnega leta 1868!

Od kod so tujerodne rastline?

Ker rastline same nimajo mehanizmov za aktivno premikanje, le-to storijo v njihovem imenu drugi. Najpogosteje je to kar človek, ki lahko s sodobnim transportom v kratkem času prenaša na velike razdalje najrazličnejše vrste. Rudbekija je gostja iz Severne Amerike, češmin pa so tudi kot okrasno rastlino prinesli iz južne Japonske.

Preventiva boljša od kurative?

Kot v mnogih primerih, je tudi pri omejevanju invazivnih vrst še vedno najboljša preventiva. Pomembno je izvajanje prepovedi uvažanja potencialno invazivnih rastlin, kar pa od države zahteva sistemski pristop. V pomoč so nam lahko različne mreže organizacij, ki spremljajo problematiko ter podajajo informacije znanja željnim ljudem o problematičnih vrstah (www.europe-aliens.org).

Kako kaže v prihodnje?

S klimatskimi spremembami, kakršnimi smo jim priča danes, se bo povečala možnost uspevanja tujerodnih vrst, ki bodo lahko v tako bolj ugodnih razmerah našle svoj prostor pod soncem. Z globalizacijo in večanjem števila okrasnih rastlin v trgovinah in vrtovih se tudi veča možnost podivjanja, kar še dodatno ogroža domačo floro in favno.

Kako lahko pomagam?

Za vsakogar, ki želi prispevati k zmanjševanju delovanja tujerodnih in invazivnih rastlin na domačo floro in favno je prepoznavanje problematičnih rastlin. V pomoč so nam lahko različni priročniki ter internetni viri, ki se vsaj posredno ukvarjajo s tovrstno problematiko. Vemo, da se rudbekija razmnožuje tako spolno s semeni kot nespolno s podzemnimi poganjki. Zato je potrebno biti pri njenem odstranjevanju še posebej pazljiv, da odstranimo poleg nadzemnega dela tudi podzemne dele, saj lahko iz vsakega dela korenine vznikne nova rastlina. Vso maso je potrebno uničiti (sesekljanje, sežiganje). Češmin tvori rdeče plodove s semeni, vendar še ni znano kako uspešno je tako razmnoževanje in širjenje.

Akcijo izvaja Društvo študentov biologije s podporo Mestne občine Ljubljana.

Nazaj | Na vrh strani